Jutranja rutina

Predgovor: Do nedavnega v mojem življenju pojma jutranje rutine ni bilo zaslediti. Zjutraj sem vstala vsa polomljena, vase zlila kavo, med umivanjem zob brala novice na telefonu, in se zvlekla naravnost na delovno mesto. Na dober dan sem se mogoče še počesala. Sčasoma pa so se začele kopičiti težave in bolečine, tako mentalne kot telesne, in ena izmed prvih stvari, ki mi jih je predlagal življenjski trener, je bila uvedba stroge jutranje rutine, s katero naj bi dan začela sveža, polna energije, zagona in iskrečih oči. Trajalo je dobro leto, da sva sestavila, izpopolnila, in do sekunde natančno izpilila sekvence vseh mojih trenutnih jutranjih ritualov, preživela sva nešteto vzponov in padcev, mnogo neprijetnih sprememb, izgub, bolečin in dramatiziranja. Zdaj pa je le napočil čas, ko sem to popolno rutino zrela deliti z vsakim posameznikom, ki je pripravljen oplemenititi svoje življenje. A opozarjam, pot ne bo lahka! Zahteva predanost, odrekanje in jekleno voljo, verjamem pa, da se je lahko počasi, postopoma in z veliko vztrajnosti, privadi vsak.

Zjutraj vstanem ob pol šestih.

No, takrat prvič zvoni budilka. Po dvojnem dremežu se mi iz postelje uspe zvaliti nekje okoli šeste ure, plus minus deset minut. Dan začnem z zehanjem in velikim kozarcem vode, v katerega si včasih izstisnem pol limone. Nato, toga, zmečkana in demotivirana, izvedem dvanajst ciklov pozdrava soncu, da pregibam svoje vedno starejše kosti, sklepe, mišice, vezi in možgane. Ob lepem vremenu se zatem ogreta odpravim na kratek tek po bližnjem gozdu, kjer se sicer bolj vlečem, kot tečem čez klance, a moje telo se do zadnje molekule hemoglobina prepoji s kisikom. Ob slabem vremenu raje ostanem doma, tak psihič (še) nisem, in izvajam vaje s telesno težo za krepitev in učvrstitev celega telesa. Sledi enourna meditacija, s katero predihavam in umirjam svoje vedno begajoče misli. Pri tem se najraje zavlečem zunaj na vrt, pod letos posajeno lipo. Sosedi so že navajeni mojih izpadov, in me ne motijo več.

Čas je za osebno higieno. Zdrgnem in znitkam si zobe, ter za minimalno pet minut skočim pod ledeno mrzel tuš. Mrzla voda krepi psihično in fizično, in je delno odgovorna za mojo jekleno samodisciplino ter sijočo kožo. Posebno pozornost namenim obrazu, katerega nega je, po priporočilu kozmetičarke, vsaj štiristopenjska. Umijem ga z nežnim čistilnim gelom za občutljivo kožo, ga natrem s tonikom, nato tretiram s serumom (z visoko vsebnostjo vitamina C ob ponedeljkih, sredah in petkih, in hialuronom ob torkih in četrtkih). Zaključim z nanosom šestih različnih kremic- taka za za pod oči, taka za nad oči, taka za levo od oči, taka za desno od oči, taka za vse ostalo, in taka proti UV žarkom. Ob ponedeljkih in četrtkih čistilni gel zamenjam za hranilno masko, ob ponedeljkih iz jogurta, medu, sode bikarbone, izvlečka polža slinarja in iztrebkov ptice roparice, ob četrtkih pa iz Japonske. Nevrotoksičen protein v čelo je na urniku vsak tretji petek v mesecu.

Pa smo pri kulturno-kreativnem delu moje jutranje rutine. Vsako jutro preberem najmanj sto strani, čeprav me ponavadi knjiga potegne, in požrem vsaj trikrat toliko. Čez dan potem nekako ni več časa za branje. Nato v svoj dnevnik zapišem kratko razmišljanje o ravnokar prebrani vsebini, ubesedim tudi svoja trenutna občutja in počutja, naredim primerjavo z včerajšnjimi, pripravim plan za prihajajoči dan, posodobim seznam za ubijanje, ter zapišem dvanajst stvari, za katere sem v svojem življenju hvaležna. Ker se med branjem in pisanjem telo zasedi, misli pa spet zbezljajo, si privoščim kratko meditacijo in izbor joga asan, ki mi jih vsak dan sproti predpiše moja osebna šamanka. Zaključim s kratkim izraznim plesom, med katerim igram na afriški boben. Ritem svojega življenja si narekujem sama!

Nekaj čez devet se zjokam med razmišljanjem o ničvrednosti mojega življenja in dejstvu, da mi umirata dve palmi. Med hlipanjem mami pošljem sporočilo, v katerem ji opišem trenutno vreme v Ljubljani, ter ji zaželim lep in nasmejan dan. Dobra vaja za večopravilnost. Spijem še en kozarec vode, ki mu, če se počutim še posebej nagajivo, dodam žličko medu, in si pripravim zdrav, polnovreden zajtrk, sestoječ iz ovsenih kosmičev, ovsenega mleka, ovsenega ekstrakta, polovice bio banane, dveh jagod in krvi jagnjeta, zaklanega ob zadnji polni luni. Redno jemljem tudi prehranska dopolnila, s katerimi nudim svojemu telesu poloptimalne pogoje v neoptimalnem okolju za optimalno zdravje. Multivitamin in D3, ki bi morala v resnici biti na meniju prav vsakega klenega Slovenca (link v opisu), kapsule ribjega olja, kolagen, kurkuma, solze zdrave pameti, baldrijanove kapljice, LSD, arzenov trioksid, železo.

Vzamem si še nekaj minut za čaščenje Satana, se počešem, in s polurno stojo na glavi med žebranjem mantre za dobro letino uradno zaključim jutranji ritual, pripravljena soočiti se z izzivi novega dne.

Skuham kavo in okoli pol enajstih pričnem z delom.