25. maj
Opomba: Ta zapis je Dnevnikovanje, kot imenujem krajše besedne ustvore jadikovanja, ki nastajajo v mojem dnevniku, prostoročno in brez filtrov.
Subota. Kje so te cajti, k smo vsako soboto, pa petek, pa četrtek šli žurat in ga rajali do 5ih, 6ih zjutri? Pol pa na burek pa spat. Prov sliš se kot da so to druga življenja enih drugih ljudi al pa moja druga življenja v drugih življenjih, ki sem jih živela enkrat drugič. Prov tko.. A to je bil moj lajf? Zdej morm pa nujno do polnoči v postli bit pa vsaj 8 ur odspat, drugač sem čist sesuta. EMŠO me daje. Moje sobote pa zdej zgledajo tko, da zjutri vstanem in delam jogo in pišem tale dnevnik. Včasih sem pa spala do 1ih popoldne in se zbudila cela zmačkana in si z vodko zobe umila. Dobr je blo. Pa boljš sm pisala takrat, k se mi je več dogajal. Zdej sm taka brezvezna ratala. Sam tut to zdej je čist dobr. Vse je ful dobr. Ful mi je dobr to, k maš kot človečnjak tako veliko izbiro izkušenj, kaj bi rad bil, kaj bi rad doživel. Tolk stvari loh sprobaš in tok stvari ti loh odgovarja. Lohk si mal žurer, lohk si zagret hribolazec, loh se začneš učit igrat na citre, lohk greš na plesni tečaj, loh kej narišeš, napišeš, loh greš medicino študirat, loh si zašiješ gumb in ugotoviš, da ti je šivanje lajf in začneš obsedeno šivat in postaneš modni oblikovalec. Lohk maš doma mačka pa ga vsak dan futraš, pucaš drekce pa ga na dva dni češeš, pa ti je dbest. Loh maš froce, loh jih nimaš. Loh se odločiš da hočeš dat nogo za vrat in se resno lotiš raztegovanja, tko no, res je velik enih možnosti in marsikatera od njih ni večna, kar s tem mislim je, da si lohk miks marsičesa, ne rabiš bit samo eno od naštetih stvari, lohk si žurer in hribolazec in modni oblikovalec in še mačka maš doma. In pol se lahko enkrat odločiš, da ne boš več tak žurer, ker si se pač naveličal, in boš rajš začel pečt kruh iz drožev in pol si kruhopek in hribolazec in modni oblikovalec in mačka imaš doma. A veš kaj mislem? A ni dobr to? A ni dobr žvet? Mogoče je to smisel lajfa, da sprobaš čimveč stvari, da probaš čimveč nardit, čimveč bit. Čeprov eni pa kao od skoz že vejo, kva hočjo početi. Sam v resnic mislem, da tut pri unih se miljon enih vlog obrne. Ja mogoče je en že od zmeri vedu da bo arhitekt, pa mu je to res zanimiv pa vse, sam zih je šel vmes čez ful stadijev, pa je bil žurer pa hribolazec, pa mogoče je tut imel psa doma. Mislem, da je vsaka človeška izkušnja tko en velik miks miljon stvari in a ni to ful dobr? Men se zdi to ful dobr. In se mi zdi, da tega ne izkoriščamo tok, kot bi lohk. D smo mal pozabil kva vse lohk pa kaj vse se da, pa da smo tut mal leni pa zapademo v rutine k mislemo da so večne, in pol niti ne razmišljamo o tem, kaj delamo zdej, pa česa mogoče ne bi več, pa kaj bi še delal za naprej.
OK zdej k si pametna, česa pa ti ne bi več? OK, ponočevat recimo se mi res ne da več. Rajš podnevujem. Dej mi žurko, k se začne ob 1ih popoldne pa konča ob 9ih zvečer, prosim. Ful se mi tut ne da več neke kariere gradit. Sej ne vem niti, če bi lohk temu mojmu šithru res loh rekla kariera. kArIeRa. Včasih je bla. Včasih mi je to ful pomenil. Pol sm pa ugotovila, da v resnici to sploh ni bla moja želja, ampak neko pričakovanje iz okolja, ki sem ga ponotranjila in vzela za svojega. Sej to ne pomen, da zdej pa slab delam, sam nimam več ambicij prlest na vrh korpo lestvice, ker sem vidla, kaj je na vrhu, in mi ni niti najmanj všeč. Rajš oddelam svojih osem ur, mam srečo da mam super sodelavce in res dobro plačo, se zravn še kej novga naučim, in pol ko je šihta konec zaprem komp in grem brat in plavat in igrat bobne in gledat TV in na sprehod in mačka česat. Še ena stvar, ki jo hočem za vedno dat iz glave je, da mislim, da moram biti suha, da me bojo ljudje imeli radi. Ja res je, ljudje niso bli nikol tok prijazni do mene kot tisto eno leto na faksu ko sem se izstradala na manj kot 60 kil in izgubila menstro, pa vseeno. Tud ta želja po suhosti ni moja želja, ampak posvojena iz okolja. Zdaj sem prestara, da bi se s tem lahko ukvarjala, nimam ne časa ne mentalne kapaciteta, da bi se ubadala s kalorijami. Zdaj moram razmišljati o kostni in mišični masi in kako preprečiti izgubljanje le te, kar se začne po petintridesetem. Rada bi bila močnejša. Saj nisem zdaj mega švoh, pa redno se gibam, ampak enkrat bi pa rad imela toliko moči v bicepsu, da bi se dvignila na štangi. Vesa v zgibi. Aja ne, to je drugo. Tam moraš statično viset. To dejansko zdej loh. Pa rada bi več pisala. To pa itak vedno, že cel lajf. Pisat zmeri hočem, sam nikol ne morem. Kaj bi še kej rada? Dejmo dejmo, mal več domišljije prosim. Kva pa če sem že kar bliz temu, kar v resnici hočem bit? K nimam več velik stvari, ki si jih želim res tko zelo spremenit v lajfu, ja seveda hočem miljon stvari, ampak vse so nekak na tej poti na kateri sem zdej in vem da bom do njih slej ko prej pršla. Skoz sm pa razpeta v dilemi, a je bolš bit zadovoln tle kjer si pa s tem kar imaš, al je bolj pomembno, da si zmerej lačen in bi rad nekaj več, da maš ambicije in sanje in hočeš neki več? Nč toj to za dons morm it.
Pripis: aja fak... Dons je nedelja drgač.
Podobni zapisi