Blebet

Jaz

Urša v svilenem plašču in adiletkah z nogavicami pije martini, naslonjena na gradbeni oder sredi prostora v prenovi.

Prazna stran.

Zdaj ne več in vedno manj. Več kot pišem, manj je prazna. S tem se poistovetim tudi na osebni ravni.

Nisem še čisto ziher kdo ali kaj hočem biti, imam pa rada ostrige in umazane martinije, in želim si, da bi to spletišče postalo prikaz mojega notranjega sveta navzven.

Rada plavam in se potapljam, slaba sem v obojem. Nerada pišem, a pišem, ker moram. Pa tudi zato, ker me nihče ne posluša.

Objavljam besede, ki se jih bojim. Eseje in zgodbe, direktne izpiske iz mojih dnevnikov, kolaže iz neštetih zvezkov. Pišem pesmi in kuham verbalne mineštre, zbiram slabe ideje, lovim nedodelane misli in se zapletam v predolge povedi.

Resnično o neresničnem in obratno. In v ostalih dveh možnih kombinacijah.

Nekaj o ničemer.

Ti pišem?

Prijavi se na novičnik, pa ti približno vsake tri tedne pošljem nove zapise in še kakšno zgodbo iz ozadja, ki ne pride na stran.