Spodobna trideseta

"Delavnica kaligrafije ob petih, tehno žur ob desetih"

...bi naslovila intervju z mano. Ali članek o meni, opisujoč trenutna leta in slog mojega življenja. Ker pa obstaja velika verjetnost, da zame nihče ne bo kratil niti papirnatega niti digitalnega časopisnega prostora, naj to ostane še ena izmed neizkoriščenih idej.

Moj trideseti rojstni dan je sicer minil brez pompa in fanfar, me je pa po vseh predpisih za ljudi srednjih let štihnilo v križu. Pa da ne bo samo pritoževanje- po mojih opažanjih so to končno leta, ko ljudje prenehajo s kupovanjem šarastih daril, kot so plehnati pepelniki s potiskom princese Diane, lončki za kavo, 'Jej, moli, ljubi' okrasni znaki in knjige za samopomoč. Okej, nazaj na negativo.

V moje veliko razočaranje mi ob jubileju s strani Javnega Urada Za Starejše Od Trideset Let ni bil podeljen statut svari, ki se pritičejo tridesetletnikom, tako da se še vedno ne znam obnašati. Samoiniciativno, in brez malice ali sandal, sem se podala na strmo in trnovo pot počasnega odkrivanja Spodobnosti Pri Tridesetih, žal pa je moja pot samoodkrivanja zaenkrat vodila samo do situacij, ki so pri teh letih definitivno izven meja dobrega okusa.

Na primer: Ne moreš pri tridesetih ob štirih zjutraj naključnih ljudi žicati za kokain.

Večina znank ima pri teh letih že kredit, otroka ali dva, ali pa vsaj psa in veliko dobro uspevajočih, bujnih sobnih rastlin, ter totalno zakompleksano samopodobo (pri slednji je sicer je pod vprašajem ali še vedno ali že). Vse našteto bi verjetno večina označila za spodobno, vključno s samosovraštvom vred.

In jaz? Ob treh zjutraj opotekajoče zbiram kovančke za burek na Gospodarcu in neznanki, pol mlajši od mene, držim lase med bruhanjem po avtobusni postaji. (Punce (si) držimo (lase) skupaj!)

Najbolj bizarno pri refleksiji tega spomina je, da se psihoaktivnim substancam v resnici izogibam v kvadratni funkciji. Pa ne zaradi tega, ker sem krepostna in ker "droge so slabe", ampak zato, ker me je strah vase butniti snov, verjetno scmarjeno v higiensko oporečnem okolju in brez certifikata zanesljivosti porekla.

Mogoče je pa ravno ta upravičen strah znak odraslosti in Spodobnosti Pri Tridesetih?