31

18092020

Dvakrat na leto se pretvarjamo, da je našega starega življenja konec, in da bomo z jutrišnjim dnem vstali kot feniks iz pepela, ter postali novi, izboljšani osebki. Človečnjaki, ki redno telovadijo, pijejo dovolj vode in spijo vsaj sedem ur, ponoči. Ki ne kadijo, vsak dan berejo, imajo hobi in uspešno kariero, se ne jezijo, so samozavestni in s sijočo kožo, naenkrat ne pojejo cele banjice sladoleda, avto pa si lahko vedno privoščijo peljat na uradni servis.

Prvi tak jubilej je, jasno, novo leto, drugi pa rojstni dan. Saj nisem edina, ki se ob vsaki obletnici prihoda na svet prime za glavo in svečano zaprisega, da bo v naslednjih tristo petinšestdesetih dneh postala boljša, produktivnejša, pametnejša, bogatejša, bolj razgledana in načitana, bolj razgibana in pozitivna ženska?

Ko sem jih lani dopolnila okroglih trideset, sem poleg klasičnih zaobljub, opisanih v prvih dveh odstavkih, imela namen spisati še seznam tridesetih stvari, ki sem se jih tekom svojega življenja priučila. Jutri jih imam enaintrideset, vmes so se pojavili že prvi znaki staranja (med bolj očitnimi so moja zalita lica začela čutiti vpliv gravitacije, izgubila pa sem tudi sposobnost zmazati celo pico brez bolečin v trebuhu), ta spisek pa še vedno ne obstaja. Tudi ostale obljube se niso obdržale, že petnajstič ne. Šokantno.

Ostal mi je torej en dan, da nadoknadim. Evo vam spisek:

Prvič: Proti mačku najbolj pomagajo mimoza, sončna očala in rdeča šminka.

Drugič: Kuharski trik številka ena je maslo. Več masla! Še več masla! Če je še vedno zanič, je tu kuharski trik številka dve: naj bo pekoče.

Tretjič: Na zobeh, očeh in čevljih se ne špara.

Četrtič: Če se le da, potuj samo z ročno prtljago. Če se ne da, imej v ročni prtljagi zalogo vsega potrebnega za par dni normalnega življenja, ali pa se še pred vzletom mentalno pripravi na umivanje zob s kazalcem in nošenje fantovih gat.

Petič: Talenti so ničvredni.

Šestič: Amerika je precenjena.

Sedmič: Na plaži te nihče ne gleda. Fokus je na čudoviti dvajsetletnici z lasnimi podaljški, ki že vsaj zadnji dve leti živi na beljakovinskih napitkih, nezabeljeni solati, kokainu in poceni vodki. Tako da mirno vrzi svoje šlaufke in špehce na plano, ter jim privošči malo sonca.

Osmič do tridesetič: Seznami nasvetov so narcisistični, egocentrični in sami sebi namen. Nikogar ne zanimajo, in nihče jih ne bo upošteval. A resno zaleže, ko nam nekdo našteva pozitivne spremembe redne meditacije in pametuje, da moramo dovolj spati, naj se ne oziramo na druge in ne pojemo cele čokolade naenkrat?

Ne. Nikoli. Preko nasvetov se ne moremo ničesar naučiti. Izkusiti moramo sami. Ko enkrat gremo čez proces, včasih tudi pekel, se na drugi strani znajdemo vešči in priučeni novih trikcev, in takrat pogledamo nazaj na prehojeno pot ter začnemo pametovati z nasveti. Kot so nam, o identični situaciji, že prej pametovali drugi. Pa nismo poslušali. In kdo da bo zdaj nas poslušal? No, kdo?

Nihče.

Nikomur nisem verjela, da je Amerika polna razočaranj, dokler se nisem šla tja turistit. Šparala sem na zobeh, potem pa so mi segnito šestko razžagali na tri kose, izpulili vsakega posebej, sledilo je večmesečno okrevanje, dragi posveti in vsadki in krone in vsakoletni pregledi. Zanašala sem se na svoje talente, pa sem sčasoma dojela, da se plačuje delo, ne namišljenih sposobnosti. Šele ko so mi na letališču izgubili kufre, sem začela ročno prtljago pakirati bolj smotrno in premišljeno. Preden sem eksperimentirala z absurdnimi količinami masla ali čilija sem mislila, da ne znam kuhati. Na plaži sem se skrivala pod širokimi majicami, dokler nisem opazila, da moje strije niso nikomur zanimive, saj vsi, z mano vred, zavistno zijamo v isto izklesano postavo. Edino recept za prebolevanje mačka bi znal biti malo bolj univerzalno koristen. Mimoze res priporočam.

Tale zapis je nekje v sredini zavil v precej čudno smer, povsem drugo, kot sem predvidevala. Njega namen je tekom pisanja deloma razvodenel in postal brezpredmeten. Hvala vseeno, da ste prišli. Upam da ni kdo pričakoval prijetnega, lahkotnega in zabavnega branja, končal pa v eksistencialni krizi. Če je temu tako, se oproščam in dobrodošel v klubu.

Vse najboljše za mé!