Nimam lajfa
Nimam lajfa, ko divjam po ljubljanskih ulicah in zamujam na koncert, ker sem se prej dobila še s kolegico, da sva šli pogledat eno razstavo.
Nimam lajfa, zmajujem z glavo, ko tri večere in šest ur tedensko posvetim svojemu najnovejšemu hobiju.
Nimam lajfa, tožim svojemu odsevu v ogledalu, ko še zadnjič preverim mejkap, preden se z bivšo cimro dobim na kavi in čveku.
Nimam lajfa, se smilim sama sebi med nakupovanjem pijače in jedače za prihajajoči babji vikend. Nimam lajfa, togujem, ko se vozim sto kilometrov stran na čarovniško zborovanje. Nimam lajfa, obupujem, ko lepim tapete. Nimam lajfa, ko grem do soseda po jajca in se zasedim na dveh pivih. Nimam lajfa, ko sedim na najbolj sončnem stolu v kafani in berem knjigo, nimam lajfa, ko se trudim igrati klavir, nimam lajfa, ko se sprehajam ob Ljubljanici in na bolšjaku kupujem kičaste drobnarije, nimam lajfa, ko pišem, ...
... ihtavo izlivam besede na papir v srboritem besu in neizrečeni želji po tem, da bi imela lajf, da bi vse skupaj imelo nek smisel, in da se ne bi počutila, kot da zapravljam svoje življenje, svoj lajf ...
Nimam lajfa, se psihiram na terapiji.
Nimam lajfa, ko grem na devethodno večerjo z vinsko spremljavo, nimam lajfa, ko grem h kolegu gledat novo hišo, nimam lajfa, ko žuram do treh zjutraj, nimam lajfa, ko hodim po razstavah, po gledališčih in baletnih predstavah, nimam lajfa, ko prečim celine in morja, nimam lajfa, ko delam stojo na glavi in nimam lajfa, ko v vsakem novem mestu iščem najljubše pokopališče.
Nimam lajfa!, obupano krilim z rokami, medtem ko z resno faco hitim razlagat mami, da v naslednjih treh mesecih ne morem priti domov, ker nimam niti enega prostega vikenda.
Nimam lajfa, tožim prijateljici, ko pijeva koktejle in jeva sushi. Tarnam, da nimam lajfa, medtem ko igram tetris s koledarjem in iščem prosti teden junija, da lahko z društvom splaniramo tradicionalno jadranje.
Prvi teden junija namreč ne morem, sem v Londonu.
Na koncertu.
Z Leo.
Ker nimam lajfa.
Nimam lajfa, medtem ko planiram, da bi šla malo za foro spet v New York, ker zdaj pa res že skoraj eno leto nisem bila. Nimam lajfa, ko se trudim napisati kratko zgodbo, ki mi je več let plesala po glavi, nimam lajfa, ko si s staro prijateljico jokava, kako se pogrešava, nimam lajfa, ko jokam sama med branjem poezije, nimam lajfa, ko sedim v kinu, nimam lajfa, ko si kupim rože, nimam lajfa, ko mi dragi kupi rože, nimam lajfa, ko ob četrtkih vlačim torbo z brisačo in plavutkami na bazen, da preplavam svoj kilometer sedemsto, nimam lajfa, nimam lajfa, nimam lajfa, nimam lajfa.
Nimam lajfa.
NIMAM LAJFA.
Pa jebemti Urša, pa kaj ti sploh misliš, da je lajf?
Podobni zapisi