Letni časi

sončni žarkise odbijajo od kozarca vodein rišejo mavrice na stropuvse rože norijogledam jih rastiv izobilju svetlobeprihaja poletjevse je v redusamo jaz sem še vedno živčna

Ima s pegicami posut obrazin ramena ožgana od sonca.Štejem kristale soli v njegovih laseh,ko leživa na ostrih skalahin primerjava pike komarjev.

Kaže mi svoje cvetoče oleandrein rdeče paradižnike.Ugriznem,sok se pocedi do komolca.Vprašam ga,kdaj bodo fige,ne ve - niso njegove.

Na razgretem kamnu,mi poljubljaopraskana kolena,iz ustnic mi trga suho kožo,in mi noče povedati svojega imena.

Nočem mu povedati, da ga že vem

Julij

Srajica se mi lepina prepoten hrbetin sonce mi sije v obrazko hodim po ulicis polnim trebuhom

z drevesa sem trgalatople figez rokamilepljivimiod stopljenega sladoledaki se mi je ovil okoli zapestij

ko sem sita prišla domovin se sleklain si me uščipnil v stegnosem ti odgriznila glavo

moral bi me požreti z očmi

Z vdihom je prišel oktoberin griče pred mojim oknomzavil v meglo.Gozd je odel v zlato,moj javor v temen škrlat.Zdaj zadržujem dih,prepona se mi krčiin prsti drevenijo,zadržujem dih,ker vem,da z izdihom pride december.