Ponedeljek

Gledam skozi oknobele oblakemed sestankommi govorijo o četrtletnih planiho implementaciji modulovin ostalih velikih besedaha beli oblakine vedo, da je ponedeljekkako naj jim dopovemkako vseeno mi jeko me le vprašajokaj si o vsem skupaj mislim jazrečem lahko samorada bi bila oblak

Umazana miza indvajset minut čakanja -na digitalni meni.

Umazana miza indvajset evrov za frigane lignje -frišno odmrznjene.

Umazana miza indvajset procentov napitnine -na POS terminalupredizbrano.

Buljimo v stenebuljimo v monitorjebuljimo v betonin asfaltin v tla

Prazne so vasi in beli prostoriti pa me resno sprašuješodkod ta praznina v tebiin buljiš v strop

Vse svoje prijateljesem izgubilav koledarju prejšnjega meseca

Se vidiva, ko pridem iz Ženeve! (Madrida, Londona)Se vidiva, ko končam projekt?Se vidiva, ko napišem knjigo.Se vidiva, ko bo mali malo zrasel ...

Se vidiva kmaluse vidiva jutridanes ne moremoprosti, nimam časa

Se vidiva kmaluse vidiva jutri?Jutri ne moremjutri nimam časa

Se vidiva kmalu?Se vidiva jutri?

Se vidiva v naslednjem življenju

“Ja kaj bi pa delala, če ne bi imela šihta? Ti ne bi bilo dolgčas?”

pisala bi(a ti sploh veš, koliko zgodb živi v meni in me razžira od znotraj?)in šla na tečaj keramike(delala bi grde posode)naučila bi se delati mozaike(razbila bi grde posode in z njihovimi drobci prekrila steno pod oknom v kuhinji)

kupila platno in barve(čopiče že imam)in slikalaslikalaslikalakot da imam spet pet letpotem bi vse stene v hiši prekrila s freskami(razen tiste v kuhinji pod oknom)

brala bi več kot eno knjigo naenkratin tudi kakšno dokončalain kdaj pa kdaj bi sigurnosredi dneva šla ležat v travo

učila bi se španskoin polaganja ploščicin vzgoje paradižnikovin ene pesmi na klavir

in še vedno ne bi imela dovolj časa za vse