Plavanje je res fajn, ane

Rada bi ji povedala, da sem en kilometer kravla preplavala, pa kok je bilo to dela vloženega, ker nisem športnik, ker nisem imela nobenih osnov, ker se nikol nisem ukvarjala s športom in sem bila motorično neposobna, kok je blo men težko, pa koliko enih preprek in strahov sem mogla premagat, da sem sploh prišla do tega enega jebenega kilometra.

Kako sem se utapljala, kako mi je blo težko, kako sem bila zmeri v vseh skupinah najslabša in najpočasnejša, kolikokrat sem hotla nehat, pa nisem, in sem plavala in plavala in plavala in se matrala in matrala in matrala in zdej sem preplavala en kilometer kravla v kosu, kar si v najbolj divjih sanjah nisem upala predstavljat, da mi bo kdaj uspelo.

Pa rada bi ji povedala, dopovedala, koliko men pomen ta kilometer, ker ni samo kilometer, ampak so vse moje vožnje v Kamnik, takrat ko me je blo še grozno strah vozit, ko sem si na navigaciji ne samo preštela vse krožne in zavoje v levo, ampak tud našla še tri alternative za parkirat, če bo pred bazenom slučajno vse zasedeno.

Pa kako mi je blo težko, ko sem šla sama plavat na bazen, pa ne samo prvič in drugič in tretjič, ampak še dolgo dolgo preden sem se končn počutila varno in sem dojela, da se mi noben ne posmehuje. Ker sem res mislna, da se mi vsi smejijo v glavo, z reševalcem vred, kao, lej to babo kako slabo plava.

To bi ji rada povedala in to bi rada, da ona šteka.

Ne pa: “A še kej hodiš plavat, ja plavanje je res fajn ane, za celo telo.”