Mravlje plezajo na drevo

Ko sem bila majhna, smo včasih šli v kitajsko restavracijo Zlata Ribica, spomnim se, da nas je brat peljal, ko je diplomiral, mami si je naročila specialiteto Mravlje plezajo na drevo in dobila je kup tankih testenin na ogromnem krožniku, čez katere je nato natakar pred njo prelil gosto, vročo omako, zacvrčalo je in gora testenin se je žalostno sesedla sama vase, vsi smo se smejali, še najbolj pa oče, mami je rekla, da je fino kdaj poskusiti kaj novega, čeprav se mi je zdelo, da ji ni najbolj teknilo, jaz pa sem jedla hrustljavo raco, vedno sem jedla hrustljavo raco, da se mi vsaj nihče ni smejal.