Ženska

31052022

Ob sobotah v oseminštirideset ur postano vodo kapneš dva mililitra gnojila ter narediš obhod po stanovanju. Postaneš ob vsaki lončnici, jih obračaš proti soncu, preverjaš vlažnost zemlje, trgaš posušene liste. Razveseli te brstenje novega lista in zametek korenine, ki je pognal potaknjencu. Razmišljaš, da bi prekopala zaplato trave za hišo in jo spremenila v majhno gredico. Nikoli nisi razumela, zakaj je tvoja mama grebla po vrtu in se celo leto trudila za dve glavi solate ter kilo paradižnika, zdaj pa te vedno bolj mika, da bi tudi ti zarila dlani v vlažno prst, omamljena od pomirjujočega vonja zemlje, ki jemlje in daje življenje.

Veš, kdaj je treba preobleči posteljo in zamenjati brisače. Iz hladilnika vestno mečeš pretečene jogurte in splesnele limone, po stanovanju nabiraš umazane skodelice in mimogrede drgneš zažgano posodo, ki jo je nekdo napolnil z vodo in pustil v lijaku. Skrbiš, da je kuhinjska krpa vedno sveža in redno brišeš mizo ter ostale ravne površine. Drobtine iz pulta z roko vestno pometeš v dlan- ne na tla! Ob torkih sesaš, ob sredah na hitro sčistiš kopalnico, ob petkih pa razvrščaš umazano perilo. Belo, pisano, temno. Bombaž, sintetika, občutljivo. Počutiš se hvaležno, ker tvoj partner zna svoje ponošene štumfe in gate sam vreči v koš za umazane cunje. Ne rabiš jih pobirati, kot si jih za bivšim.

Skrbno si umivaš in maziliš obraz, uporabljaš kreme za hidracijo kože in serume proti gubam. Losjone proti strijam in mazila proti vraščenim dlakam. Šampone za sijoče lase, pripravke za suho kožo na podplatih. Piješ kolagenske dodatke in se izogibaš sladkorju, ne spomniš se, kdaj si zadnjič brez slabe vesti pojedla cel kos torte. Po telovadbi si dovoliš grešiti z vrstico mlečne čokolade, pa še takrat vztrajno ponavljaš mantro: “Zaslužim si, zaslužim si, zaslužim si!”

Nato ti hčerka v tretjem razredu pri kosilu naznani, da je na dieti. Sesuje se ti svet. Ko bi le obstajala tudi krema za izžeto srce.

Vprašajo te, kaj ti je pri sebi všeč. Mrzlično poskušaš ugotoviti, kateri del telesa najmanj sovražiš. Ne pomisliš, da bi izpostavila svojo pamet, empatijo ali dosežke, na katere si ponosna.

Vprašajo te, kaj bi na sebi spremenila in pripravljen imaš seznam: manjši nos, ožji pas, lepše zaobljeni boki, daljše noge, gostejši lasje, bolj raven trebuh, gladka koža brez mozoljev, pigmentnih madežev, brazgotin in ostalih znakov življenja, čvrsta rit, lepše oblikovane roke, .... Raje bi spremenila svoje telo kot slab odnos do njega.

Nočeš otrok. V najboljšem primeru te sprašujejo: “Zakaj?” in ti nočeš povedati resnice. V slabšem primeru ti žugajo, da si boš premislila in obžalovala svojo odločitev. Zmerjajo te z egoistko in karieristko. Ko bi le vedeli, da tudi kariere nočeš. Hočeš le tiho in mirno življenje, ki je samo tvoje. Mogoče si res egoistka. Če si, je to prvič v življenju.

Pišeš dnevnik hvaležnosti in si dopoveduješ, da nimaš nobene pravice biti žalostna, otožna, obupana. Hvaležna si za redno službo. Za zdravje. Za prijatelje in družino. In še za tisoč drugih stvari, pa v skritem delu tvojega srca vseeno zija praznina, ki ob navidezno naključnih trenutkih z močjo gravitacije črne luknje iz tebe izsesa vso veselje. Imaš skupnost, a manjka ti trop.

Ko pod srcem nosiš živo bitje, te božajo po trebuhu, z največjo vnemo zaslišujejo o folni kislini, oteklih nogah, jutranji slabosti, pa če imaš kaj strij. Lajajo nate, ko si privoščiš pol požirka rdečega vina in povohaš rezino pršuta. Čim pa spraviš novo življenje na ta svet, postane otrok za druge daleč najzanimivejši del tebe. Nihče noče slišati o tvojih vnetih bradavicah in občutkih, da tvoje telo naenkrat ni več tvoje, pa o neopisljivi ljubezni, ki te ob pogledu na otroka tako močno preplavi, da te skoraj ohromi. Za svoje dete bi bila pripravljena ubijati, brez pomisleka bi zarila čekane v vrat vsakomur, ki bi mu želel zlo, njih pa zanimajo le otrokovi krči pa urnik hranjenja, “Ali kaj spi?”, “Je bolj podoben mamici ali atiju?” ter klasični “Sta že kaj razmišljala, kdaj bo prišel na vrsto drugi?” Nosijo ti igrače in čestitke, utrujeno se smehljaš in sanjariš o skuhanem kosilu in eni uri časa zase.

Na internetu bereš komentarje na slovenskih forumih, čeprav te spravljajo v slabo voljo. Spremljaš cene stanovanj, čeprav si ga ne moreš privoščiti. Slediš drugim ženskam in se primerjaš. Primerjaš njihove dolge noge s svojimi, njihove popolne odnose s svojimi, njihove zavidljive dosežke s svojimi, njihove lepo vzgojene otroke s svojimi. Izgubljaš se v poplavi nagradnih iger za multivitamine ter puhle vsebine, ki je tam samo zato, ker je v nekem članku za uspeh na socialnih medijih pisalo, da je treba objavljati vsak dan.

Pravijo ti, da si zaslužiš spoštovanje tudi, če imaš odkrušen lak na nohtih. Prikimavaš.

Pravijo ti, da si lepa tudi, če imaš narastek. Prikimavaš.

Pravijo ti, da si sposobna tudi, če na obrazu nimaš treh plasti pudra in rdeče šminke. Prikimavaš!

Pravijo ti, da si ne zaslužiš spolne zlorabe, tudi če imaš na obrazu tri plasti pudra in rdečo šminko. Grlo ti zadrgne potlačen spomin, dva srčna utripa nevede zadržuješ sapo in solze. Prikimavaš.

Pravijo ti, da si vredna ljubezni tudi z dvema strijama, vsako na enem stegnu, ter ti v isti sapi ponujajo dvajset procentni popust pri nakupu kreme proti celulitu. Spet prikimavaš. In izkoristiš kodo za popust.

Svet se odvija mimo tebe. Včasih misliš, da se ti bo zmešalo in včasih se počutiš tako ujeto, da bi najraje gola, nenamazana, z narastkom, mastnimi lasmi in odkrušenim lakom na nohtih tekla po ulici in izkričala svoja pljuča, v katerih je toliko neizrečenega. Misliš, da ne veš kdo si. A v resnici si vedno vedela. V tihih večerih se sama sebi zdiš popolnoma dovolj, a kaj, ko te svet čez dan prepričuje v nasprotno. Si prisilno udomačena divja žival, ki so ji drugi dodelili vlogo skrbnice, partnerke, žene, matere. Ženske.

Ženske, ki ji vedno pravijo, da je hkrati vedno preveč in nikoli dovolj.

Razmišljaš, da bi kupila majhno hiško nekje na samem, se naučila zeliščarstva, kupila tri kokoši in živela življenje vaške vešče.

Nekoč. Nekje. Ko v sebi najdeš dovolj poguma.

Zaenkrat še ni tako slabo.

Do takrat boš pa preoblačila posteljo, menjavala umazane brisače, pometala drobtine v dlan, zalivala rože in kupovala kreme proti celulitu.