Optimalno zdravje

Po prvem dnevnem obroku s kozarcem vode zaužijem multivitaminsko kapsulo.

Po drugem so na vrsti pilule omega 3, magnezija in vitamina D3.

Zvečer si v grlo stlačim tabletko kurkume in multimineralov.

Ob koncu dneva pa se pred spanjem pocrkljam še z glukozaminom in MSM.

Čakaj, čakaj. Kaj? Od kdaj je na mojem jedilniku osem (8!) različnih prehranskih dodatkov?

Začela sem z omega 3. Enkrat sem pač na internetu prebrala, kako zdrave so te maščobe, in da se jih priporoča vsem, ki ne jejo veliko rib. Glede na to, da je moja konzumacija te veje živalskega kraljestva omejena na Delamaris konzervo skuš vsak tretji četrtek, sem si, odrasla in skrbeča za svoje zdravje, nabavila kapsule omega 3.

Ko bi le vsaj na tisti točki zaključila z internetno raziskavo! Ampak ne, jaz sem nadaljevala, brskala in prebirala, ter končno naletela na mnogo člankov, ki so promovirali jemanje multivitamina. Kao da dnevno ne zaužijemo dovolj sadja in zelenjave. Pa sem kupila še multivitamine- so cenejši od sadja in zelenjave.

D3 je tudi baje fajn, če nisi ravno vsak dan na soncu. No, jaz nisem. Prvič, ker itak delam cel dan, drugič, ker sonce povzroča gube! Tega sem se naučila na samovodenem internetnem izobraževanje, na koncu katerega so mi prodali pet različnih serumov, a o tem malo kasneje. Da se vrnemo k učinkom vitamina D3, njegovo pomanjkanje naj bi povzročalo tudi malodušje in blago depresijo, kar je pri meni pogosto, in tako sem začela jemati še D3. Sicer ne malodušja ne žalosti ni odpravil, jemljem ga pa še vedno. Za vsak slučaj. Mogoče bi bilo brez njega še slabše. In mogoče bi prej odpravila melanholijo, če bi manj delala in bila več na soncu.

Glukozamin in MSM sta prišla na vrsto, ko so mi pri enaintridesetih začela kolena ob vsakem počepu proizvajati zvok, primerljiv hoji po sveže zapadlem snegu. Oba dodatka naj bi bila dobra za sklepe. Vestno sem pojedla že dve škatli, moja kolena pa še vedno škripajo. Zadnje čase se jim sem in tja v večglasen duet priključi še levi ramenski sklep.

Kurkuma ne vem od kje se je vzela. Sumim, da je artefakt mojega bežnega obdobja duhovne rasti. Dobra naj bi bila za vse. Sklepe, mišice, mačka, pomanjkanje veselja do življenja, ni da ni.

Magnezija pa itak ne rabim razlagati. Vsi vemo, da je dober, nihče ne ve točno zakaj, jemljem ga pa, ker sem ob prvem velikem nakupu prehranskih dopolnil rabila še nek poceni dodatek za dosego zapravljalske norme, potrebne za pridobitev zastonj poštnine. Drugič sem ga pač kupila ponovno, ker, pomagal sicer ni, škodil pa tudi ne. Zakaj bi torej tvegala? Mogoče preprečuje kakšno hibo, ki bi se do zdaj že razbohotila, če ne bi bilo dodatnega magnezija v mojem krvnem obtoku.

Mislim, da nas s prehranskimi dodatki nategnejo na podoben način, kot s ličili. Začneš z eno šminko in dvemi senčili in pol leta kasneje jih je poln predal. In pa s serumi za obraz! Kupiš hialuronsko, ker baje dobro vlaži kožo in se bori proti gubam, pa se k tebi naselijo še peptidi, retinoli, vitamin C in blage kisline. Ki se še boljše borijo proti gubam, ampak niso tako vlažilni, tako da nikar ne zanemarjaj hialurona! Da ne omenjam istega fenomena pri plastičnih vrečkah. Grem stavit, da ima vsak od vas doma poseben predal, poln plastičnih vrečk. Od kje so se vzele?

Preveč imam, in prehranskih dodatkov in ličil in serumov in plastičnih vrečk. Nekje vmes na moji zmedeni življenjski poti sem se nekomu pustila prepričati, da je optimalno zdravje v praških in tabletah in na gram odmerjenih beljakovinah. Da potrebujem dvanajst odtenkov rdeče šminke, ki se mi bo itak po dveh minutah razmazala po zobeh, in da se moram za ohranjanje mladostnega videza stalno maziliti z vsemogočimi preparati (medtem ko so vsi prodajalci lepe kože vsak teden na botoksu).

Na vseh dodatkih piše, da niso nadomestilo za zdravo in uravnoteženo prehrano. Mogoče bi morala tukaj začeti. In razširiti definicijo na zdravo in uravnoteženo življenje. In zdravo in uravnoteženo mišljenje.

Čeprav, pismo, ravno včeraj sem brala, kako dobri naj bi bili kolagenski napitki...