"Kaj je kaj novega?"
“Živjo, živjo!”
“Živjo.”
“Dolgo te nisem slišala, nič ne pokličeš! Kaj je kaj novega?”
Že zdaj me skrbi kako bo, ko bo treba zapirati s.p., ampak se tolažim, da je do takrat še dovolj časa in da se moram nehati sekirati, kupila sva dve novi mačji drevesi, ki jih maček ne uporablja, ker je ena navadna razvajena diva, ampak zadnjič je bil štiri dni sam doma, no ena prijateljica ga je hodila zjutraj rihtat, ampak se je tako navezal name, da je čisto v stresu, kadar kam grem in je poscal cel kavć, k sreči sva dala plastičen prt čez, ker to ni bilo prvič, kakorkoli, zdaj sem kupila en kup prigrizkov in kapsul za pomirjanje mačk in še dve novi mačji drevesi, in je dejansko bolje, samo malo se mi zdi zadet od pomirjeval, ful je smešen, a sem povedala da grem za dva tedna na morje, potem pa še v London in v New York, samo še načeti moram to nerodno temo o neplačanem dopustu v službi, ampak po moje ne bodo komplicirali, saj tudi ostali to počnejo, zakaj je meni vedno nerodno vprašati, no se bom že zmenila, aja pa novo službo imam, no teoretično še vedno ista, saj sem pri isti firmi, samo združili smo se, prej sem bila na hčerinski, potem so se pa še ekipe zamenjale, tako da sem zdaj v novo ekipi in delam na malo drugačnih stvareh kot prej, mi povsem sede malo spremembe, še vedno plavam, vedno več in vedno boljše mi gre, dejansko zdaj odplavam že dve dolžini bazena kravla sproščeno, brez problema, eno leto nazaj sem prišla komaj do polovice eno dolžine, pa še to z veliko problemi, res mi je všeč, nisem si mislila, da bom kdaj našla šport, v katerem bom dejansko uživala in v katerem se bom dejansko želela izboljšati in ga ne bom trpela samo zato, ker je gibanje pač zdravo, no nekaj časa nazaj me je edino nekaj hudo uščipnilo v nogi, ko smo plavali vajo za prsno, tako da se vseeno moram malo bolj paziti in delati raztezne vaje in vaje za moč, v New Yorku si bom kupila novo denarnico in čevlje, za čevlje že vem katere, za denarnico še nimam ideje, pred kratkim smo bili spet na enem festivalu, a veš da se mi zdi da postajam prestara za festivale, ne morem več biti celo noč, pokonci, kar zmanjka me, sanjarim, da bi si drugo leto vzela tri tedne frej in se šla na Tajsko potapljat na dah, sem že gledala cene in katere certifikate bi lahko dobila v tem času, mislim, da bi bilo čisto izvedljivo, pa tista čudovita maroška preproga se je povsem uničila, aja ne veš da imam preprogo iz Maroka, no v glavnem, imam preprogo iz Maroka, dala sem jo malo luftat, pa jo je ujel dež in se je povsem razbarvala, tako da sem jo cel dan namakala v banji, petkrat sem zamenjala vodo, pa je še vedno puščala barvo, verjetno jo bom jutri nesla na dvorišče in se je lotila s štrajfiksom, ne vem glej, v redu sem, kakšna dve tedna nazaj sem mogoče imela spet eno malo bolj težko obdobje par dni, ko se mi je zdelo da življenje nima smisla, ampak gre na boljše, res, leto in pol terapije se pozna, manj obupujem in več lepih stvari vidim, manjkrat se počutim povsem samo na celem širnem svetu in večkrat verjamem vase.
“Ah, nič, vse po starem.”
Podobni zapisi