Pet pesmi

danes sem napisala pet pesmi
prvo ob jutranji kavi
drugo na prvem sestanku
tretjo na drugem
četrto med zalivanjem rož
in peto med kuhanjem večerje
ne verjamem v svoje pesmi
saj mislim
da bi zanje morala trpeti

Rekla sem, da ne bom hranila mačk

Rekla sem, da ne bom hranila mačk
prva se je tresla od mraza
druga od strahu
pri tretji sem se od žalosti tresla jaz
molila sem za trše srce
ki se ne bi zlomilo ob četrti mački
brez desnega očesa in brez zob

Oblaki ne vedo, da je ponedeljek

Gledam skozi okno
bele oblake
med sestankom
mi govorijo o četrtletnih planih
o implementaciji modulov
in ostalih velikih besedah
a beli oblaki
ne vedo, da je ponedeljek
kako naj jim dopovem
kako vseeno mi je
ko me le vprašajo
kaj si o vsem skupaj mislim jaz
rečem lahko samo
rada bi bila oblak

Živčno poletje

sončni žarki
se odbijajo od kozarca vode
in rišejo mavrice na stropu
vse rože norijo
gledam jih rasti
v izobilju svetlobe
prihaja poletje
vse je v redu
samo jaz sem še vedno živčna

Zvečer molim

Zvečer molim za mrtve mačke
njihovi trebuščki polni peska
molim za povožene ježke
zlepljene z asfaltom
in molim zase, ker še vedno jem meso

Razlito jajce

ko se mi je mudilo
se mi je razlilo jajce
rumenjak se je pocedil v predal
med dvanajst nožev in žlic
ostanke sem postrgala
in jih dala sosedovi mački
ki vneto čaka pred oknom
na moje kuharske presežke
na vaje sem zamudila